Vsi smo že bili priča malčkom, ki so se iz malih veseljakov v trenutku spremenili v kričečo, brcajočo neobvladljivo kepo besa, imenovano trma. Obdobje med drugim in tretjim rojstnim dnem je zelo zanimivo in vznemirljivo, a tudi izjemno naporno tako za malčke kot za njihove starše.


otroška trma

NEEEEEEEEEE, ne bom kosila

Malčki se začnejo zavedati samih sebe in dejstva, da niso eno s starši. To pa pomeni, da se želijo uveljavljati, sporočati kaj jim je všeč in kaj ne ter biti neodvisni – kolikor so pač lahko. Obenem se v tem obdobju intenzivno razvija tudi jezik, kar jim omogoča lažje komuniciranje in sporočanje njihovih idej, želja in potreb.

Obenem pa malčki še ne razumejo logike in še ne znajo počakati ter nadzorovati samih sebe. Poenostavljeno povedano malčki želijo, kar želijo in to takoj. Zato je to tudi obdobje, ko starši in drugi skrbniki otrok pogosto slišijo besede »ne«, »jaz bom« in »ne, ne bom (kosila)!«

V viharju močnih čustev

V tem obdobju so otroci izpostavljeni izjemno močnim čustvom. Prvič se jim dogaja, da čutijo ponos, sram, krivdo in zadrego in pogosto čustev, ki jih prežemajo, niti ne razumejo, kaj šele da bi jih znali izraziti. Naloga staršev v tem napornem obdobju je, da svojim malčkom ljubeče pomagajo skozi morje močnih čustev in učenje, kako jih prepoznati in obvladovati.


Ker tega še ne znajo, se pogosto zgodi, da na videz popolnoma nepomembna stvar povzroči napad besa, žalosti, neutolažljivega joka, ihte ali kar vsega v kombinaciji. Ko starši razumejo razlog in ozadje teh napadov, življenje z njimi pogosto postane lažje, obenem pa lažje pomagajo otrokom, da se začnejo učiti obvladovanja čustev.

Vsega je enkrat konec

Starši imajo pogosto občutek, da se dnevi in meseci, ko se zdi, kot da že najbolj nedolžen pogled otroka spravi iz tira – in včasih je resnično dovolj že to –, ne bodo nikoli končali. Še posebej neprijetni so takšni izpadi na javnih mestih ali pa na družinskih srečanjih, ko so starši in otroci poleg že tako težke situacije izpostavljeni še pogledom, sodbam, komentarjem in nasvetom iz okolice.

Učenje obvladovanja močnih čustev je del razvoja, pri čemer močno pomagajo vse boljše jezikovne spretnosti, pa tudi vse več izkušenj s sovrstniki, z doživljanjem razočaranja ter z upoštevanjem pravil. Otroci se praviloma naučijo obvladovati same sebe do vstopa v šolo, vadimo pa to tako ali tako vsi vse življenje.

Mami, hodi ob robu ceste!

Ob pozornem opazovanju bodo starši hitro opazili napredek, čeprav napadov besa v začetku še ne bo manj. Eden od znakov je, ko otroci začnejo uporabljati besede ali dejanja, da pridobijo pozornost staršev ali da prosijo za pomoč. Pogosto se pogovarjajo sami s seboj in se pomirijo, ko so razočarani ali prestrašeni, npr. »Vse je v redu, ati bo prišel pome po službi.« Zelo pomembna je tudi igra vlog, ko otroci ponovno uprizorijo težak dogodek, kot recimo obisk pri zdravniku.


Verjetno pa ga ni starša, ki se ne bi olajšano nasmehnil in si malo oddahnil, ko njihov otrok prvič tudi sam pove pravila in na primer da navodila: »Mami, ob robu ceste hodi!« ali pa ko pokažejo, da jim ni vseeno, da so prekršili pravila. Tako lahko otroci pri opisovanju dogodka, ko so kršili pravila, tudi podajo oceno: »To pa ni bilo v redu.« Vsekakor je obdobje med drugim in tretjim letom polno izzivov, a ko razumemo ozadje, postanejo ti izzivi lažji, predvsem pa jih ne gre jemati preveč osebno.

 

Komentiraj

Ne zamudite zanimivih vsebin: