Starši imajo pogosto kar precej vprašanj, povezanih z uvajanjem goste hrane. Poskušali smo poiskati odgovore na najpogostejša izmed teh vprašanj. Tako bo uvajanje goste hrane precej enostavnejše. Seveda pa se je v primeru kakršnih koli dilem ali dodatnih vprašanj smiselno posvetovati tudi z otrokovim pediatrom.


Uvajanje goste hrane pri otrocih

Kdaj začeti z uvajanjem goste hrane?

Večina staršev začne z uvajanjem hrane okoli 6. meseca otrokove starosti, nekateri malce prej, spet drugi malo kasneje. Pomembno je predvsem to, da je otrok pripravljen na uživanje goste hrane. Do določene starosti namreč dojenčki ne morejo uživati ničesar drugega kot le mleko. V njem najdejo vse pomembne hranilne snovi, ki jih njihovo telo potrebuje za rast in razvoj, mleko pa jih oskrbi tudi s potrebno količino kalorij. Dojenčki tako sprva nimajo fizičnih sposobnosti za uživanje goste hrane, saj je ne bi mogli pogoltniti, poleg tega pa je ne bi mogli niti prebaviti. Okoli 4. meseca starosti se začne otrokovo telo običajno pripravljati tudi na sprejem goste hrane.

Kako vedeti, da je otrok pripravljen za uvajanje goste hrane?

Običajno lahko starši na podlagi določenih znakov razberejo, da je prišel počasi čas za uvajanje goste hrane. Otrok lahko samostojno, torej brez podpore, drži glavo pokonci, sposoben pa mora biti tudi pokončnega sedenja na prilagojenem stolu, kar je nujno, da lahko pogoltne gosto hrano. Pomembno je tudi, da ni več prisotnega refleksa, ko otrok hrano, ki zaide v njegova usta, skoraj v hipu z jezikom potisne ven. Pri določanju otrokove (ne)pripravljenosti vam lahko pomaga tudi njegova telesna teža. Če se je ta v primerjavi s porodno težo vsaj dvakrat povečala, je najbrž čas, da se začnete počasi pripravljati na uvajanje goste hrane. Otroci, ki so pripravljeni na hrano, ki ni izključno mleko, običajno kažejo tudi povečano zanimanje za tisto, kar jeste vi.

Katera živila izbrati na začetku uvajanja goste hrane?

Najpogosteje starši na začetku uvajanja goste hrane otrokom ponudijo zelenjavne ali sadne kašice iz ene same sestavine, ki jim ne dodajajo soli ali sladkorja. Uporaba samo enega živila naenkrat otroku pomaga, da lažje prebavi posamezni obrok. Dobra izbira je lahko na primer krompir ali sladki krompir, buča, jabolko, banana, breskev ali hruška. Seveda pa lahko izbiro živil kasneje prilagajate tudi otrokovemu okusu. Nobene potrebe ni, da kašice kupujete, saj lahko običajno precej bolj zdrave obroke hitro in enostavno pripravite sami.


Kako začeti z uvajanjem goste hrane?

Na začetku otroku ponudite le žličko ali dve goste hrane po dojenju. Uporabite zaobljeno plastično žlico, saj s tem preprečite, da bi poškodovali otrokove dlesni. Otroku ponudite manjšo količino goste hrane na robu žlice. Če o ne kaže posebnega zanimanja za to, da bi hrano zaužil, mu dovolite, da jo le povoha, in poskusite ponovno naslednjič. V primeru da uporabljate kupljene kašice, del vedno pretresite v manjšo posodico. Ni namreč dobro, da žlico, ki je bila v otrokovih ustih, pomakate neposredno v kozarček, saj se bodo tako v kašici hitreje razmnožile bakterije. Pazite tudi na to, da otroku ne dajete kašic iz kozarca, ki je bil odprt predolgo. Za uvajanje goste hrane izberite primeren dan, ko otrok ni preveč utrujen ali lačen. Verjetno sicer otrok sprva ne bo pojedel veliko, zato je pomembno, da mu daste dovolj časa. Nekateri otroci potrebujejo nekaj vaje, preden lahko hrano zadržijo v ustih in jo pogoltnejo. Količino goste hrane lahko tako postopoma povečujete.

Kako prepoznati alergijo na hrano?

Alergije na hrano so pri otrocih vse pogostejše, podobno pa velja tudi za intoleranco na določena živila. Tako je smiselno, da uvajate le eno novo živilo naenkrat, saj boste tako lažje ugotovili, ali je vaš otrok morda alergičen na določeno hrano oziroma ali je ne prebavlja dobro. Alergijska reakcija na določeno živilo se lahko včasih pojavi šele v nekaj urah, čeprav se običajno to zgodi že v nekaj minutah. Na srečo pa gre v večini primerov za precej blago reakcijo. Previdni morate biti predvsem takrat, ko na otrokovi koži opazite izpuščaje in ko se po zaužitju določenega živila pojavi diareja ali začne otrok bruhati. Znak, da morate takoj poklicati reševalce, so težave z dihanjem in otekanje obraza, ki običajno vključuje tudi otekanje ustnic in jezika.

Kako vedeti, da je otrok sit?

Otrokov apetit lahko nekoliko variira, zato ne morete pričakovati, da bo vsakič pojedel enako količino hrane. Tudi če včasih poje manj kot običajno, to še ne pomeni, da ni zares sit. Običajno se otrok, ki ima dovolj, nagne nekoliko nazaj na stolu in obrne glavico proč od hrane. Tudi to, da se začne igrati z žlico, je pogosto znak, da ni več lačen. To, da otrok noče odpreti ust, sicer ni nujno znak, da je že sit. Možno je namreč, da še ni končal s prejšnjim grižljajem, zato bodite potrpežljivi in mu dajte dovolj časa, da pogoltne hrano.

Je dojenje/adaptirano mleko še vedno potrebno?

Tudi po tem, ko že začnete z uvajanjem goste hrane, naj otrok še vedno dobiva večino kalorij iz materinega oziroma adaptiranega mleka. Strokovnjaki priporočajo, da to traja do približno enega leta starosti. Tako lahko otrok dobi pomembne hranilne snovi v obliki, ki jo zlahka prebavi. Seveda pa se lahko količina materinega/adaptiranega mleka postopoma zmanjšuje, ko začnete uvajati gosto hrano.


Komentiraj

*****************