Valentinovo se v Sloveniji praznuje šele nekaj let, ko v Slovenijo vedno bolj prodirajo tuji, predvsem zahodni vplivi. Na zahodu je to zelo priljubljen praznik zaljubljencev, prijateljev in vseh, ki se imajo radi. Praznik izvira iz Anglije, od koder se je razširil v Ameriko in se nato skomercializiran vrnil nazaj v Evropo.


valentinovo

Prvotno je bil v Sloveniji sveti Valentin znanilec pomladi: oznanjal je začetek prvih del na vrtu in v vinogradu, v tem času pa se naj bi ženili tudi ptiči. Sveti Valentin ima na Slovenskem razmeroma malo cerkva, znana je božja pot na Limbarsko goro, precej priljubljen svetnik je na Koroškem, najbolj pa ga častijo na Primorskem. V zgodovini poznamo kar tri svete Valentine.

Dva mučenca sta žalostno končala pod cesarjem Klavdijem II. koncem tretjega stoletja. Eden je bil duhovnik v Rimu, drugi pa škof v Umbriji. Tretji Valentin je bil škof Passaua, vendar ta goduje 7. januarja. Sveti Valentin je v Sloveniji veljal za zaščitnika božjastnikov, otrok s krči, bolnikov z bolečinami v trebuhu, z boleznimi oči, varoval pa je tudi pred kugo. V Angliji je že stoletja zaščitnik zaljubljencev, ki si na 14. februar izmenjajo darila, največkrat so to rože, sladkarije, čestitke in pisma ter seveda srčki.

Legende o svetem valentinu

Sveti Valentin je umrl zato, ker je nasprotoval neki rimski uredbi, ki je mladeničem prepovedovala poroko pred služenjem vojaške službe. Škof Valentin je poročal mlade krščanske pare, čemur je cesar Avrelij Klavdij Goticus ostro nasprotoval. Valentina je dal prebičati in sežgati.


Neka druga legenda, zapisana v nekem angleškem koledarju leta 1797, pa piše, da naj bi se Valentin, ki je bil zaprt zaradi krščanske vere, v ječi zaljubil v slepo hčer paznika. Pisal ji je pesmi in ji vrnil vid, zato je vsa družina prestopila v krščansko vero, Valentina pa so obglavili.

Želja po novem življenju, plodnosti in rasti

Čas v sredini februarja je od poganskih časov ostanek želje po novem življenju, plodnosti in rasti. Rimljani so 15. februarja praznovali luperkalije, praznik plodnosti in rodovitnosti. Obred je v Cezarjevih časih postal veselica, pri čemer so mladi možje norčavo tekali po ulicah. Med luperkalijami so uprizarjali nekakšno ljubezensko loterijo, pri čemer so fantje žrebali imena deklet. Kristjani so ta običaj povezali z Valentinovim, imena pa sta vlekla oba spola.

Vedeževanje in prerokovanje na praznik svetega valentina

Vedeževanje je zanimalo predvsem dekleta, ki so se želela poročiti. Cvet žafrana v gumbnici naj bi močno povečal možnost, da bo prva oseba, ki jo bodo na ta dan srečale, fant. Prvi ptič, ki so ga videle na ta dan, je napovedoval, kakšne vrste človek bo bodoči mož: kos – duhovnik, taščica – mornar, ščinkavec – bogataš, vrabec – kmet, modra taščica – srečen človek, krivokljun – prepirljivec, golob – dobrosrčnež, žolna – nikoli se ne bodo poročile.

Verjele so, da bo prvi moški, ki ga bodo srečale na ta dan, njihov izvoljenec. Če so najprej srečale žensko, je bilo to slabo znamenje.


Darila na valentinovo

Sprva so si ljudje izmenjavali risbe, razglednice, pesmi, ki so jih izdelali in napisali sami. V 18. stoletju pa so pisma začela zamenjevati darila. To navado so vzpodbujali trgovci, ki so videli v tem prazniku lep zaslužek.V ameriških izložbah se že tedne pred praznikom v izložbah pojavijo darila v obliki srca: bonboniere, mila, steklenice, šatulje in drugi okrasni predmeti. S srci in ljubezenskimi motivi potiskajo papir, blago, steklo. Zaljubljenci so si podarjali tudi cvetje, zelo priljubljene so bile vrtnice, saj simbolizirajo ljubezen.

Danes velja pravilo, da na Valentinovo podarjamo predvsem skromna darila: sladkarije, rože, drobne predmete v obliki srca in čestitke. Sploh so srčki zaščitni simbol, ki na Valentinovo ne sme manjkati. Darilca je treba čim bolj prisrčno zaviti.
Valentinovo je idealna priložnost za tiste, ki svojo naklonjenost in predanost nekomu težko izpovejo. Prav nič čudnega namreč ni, če oddamo na pošto nepodpisano čestitko. Če je simpatija obojestranska, bo naslovljenec že ugotovil, kdo mu jo pošilja.

Kaj in kako pisati?

Pišemo lastnoročno, podpis pa ni nujen. Pišemo simpatijam, ljubljeni osebi, ali samo prijateljem. Besedilo naj bo kratko, izogibajte se teatralnih ljubezenskih izpovedi. Raje napišite kakšen verz, če ste manj pesniško nadarjeni, enostavno prepišite kakšno znano ljubezensko pesem, ki ustreza vašemu razpoloženju.

V Ameriki na ta dan odpošljejo skoraj toliko voščilnic kot okoli novega leta. Želim si, da bi bilo tako tudi pri nas. Da bi vsaj poizkusili se odpreti ljubezni in pozitivnim mislim, da bi pošiljali svojim najdražjim skromen znak spoštovanja in ljubezni. Da bi sporočili svetu, da je ljubezen čustvo, ki se mu ne samo predajate, pač pa ga tudi cenite, spoštujete in se za to čustvo tudi borite. Torej dragi iskalci ljubezni, neustrašno izlijte svoja čustva na papir, ali pa jih izpovejte z majhnimi pokloni in pozornostmi.


Sansao M. Alia

VEČ VSEBIN: