Pravljica o mesu kot o kosu življenjske moči se je obdržala stoletja dolgo. Brez mesa bi  grozili simptomi pomanjkanja, je dolgo časa zatrjevala medicina. Danes doživljamo usodne posledice te laži o prehrani.


zelenjava

V nemškem zdravstvu denimo porabijo vsako leto okoli 70 milijard evrov za bolezni, ki so pogojene s prehranjevanjem. Pri tem moramo znaten delež pripisati posledici uživanja mesa. Mnoge obsežne študije so namreč pokazale: jesti meso je nezdravo in pospešuje razvoj številnih bolezni.

Vegetarijanci so v vseh pogledih bolj zdravi

Od druge svetovne vojne opazujemo stalen porast civilizacijskih bolezni – npr. diabetes mellitus, sladkorne bolezni, nato putike, koronarnega obolenja srca, visokega krvnega pritiska – in znanstveniki za prehrano so razmišljali, kaj je vzrok. Vzporedno z naraščanjem civilizacijskih bolezni beležimo v industrijskih deželah hiter porast porabe mesa. Zato so znanstveniki in zdravniki razmišljali, katera oblika prehranjevanja bi bila preventivno najbolj učinkovita proti tem civilizacijskim boleznim. Zaradi tega so se od začetka sedemdesetih let okrepljeno izvajale študije o vegetarijanskem prehranjevanju. Poznamo okoli dvanajst velikih mednarodnih študij, npr. oxfordsko vegetarijansko raziskavo ali študije z adventisti v Kaliforniji, ali študije, ki so se izvajale v Nemčiji, npr. giessenska ali heidelberška vegetarijanska raziskava.

In izsledki so popolnoma jasni. Vegetarijanci živijo dlje, imajo manj civilizacijskih bolezni kot tisti, ki se prehranjujejo mešano. Imajo npr. boljše vrednosti krvnega tlaka in holesterola, manj pogosta sta pri njih putika in visok krvni pritisk, v povprečju so tudi vitkejši od uživalcev mešane hrane. Vegetarijanska prehrana nudi mnoge zdravstvene prednosti, med drugim tudi zato, ker vsebujejo rastline veliko sekundarnih hranilnih snovi, tako imenovane fitokemikale. Za te snovi je dokazano, da so koristne za zdravje, ker redčijo kri, preprečujejo obolelost za rakom, stimulirajo imunski sistem. Torej je na koncu koncev vegetarijanski način prehranjevanja bistveno bolj zdrav način življenja. Danes tudi vemo in je znanstveno nedvoumno dokazano, da meso, klobase in ribe v človekovi prehrani niso potrebni.


Danes bi vsakdo rad bil vitek, zato uživanje mesa lahko le odsvetujemo. Meso vsebuje mnoge nasičene maščobne kisline, ki so v veliki meri krive za nastajanje prekomerne teže. Torej so nenasičene maščobne kisline, ki se nahajajo v živilih rastlinskega izvora, veliko manj redilne. To je dokazala tudi raziskava na Metabolic Research Instituts v Avstraliji, kjer so vegetarijanci in jedci mesa zaužili enako količino kalorij, pri čemer so se jedci mesa občutno bolj zredili kot vegetarijanci. Prekomerna teža ni samo problem človekovega dobrega počutja, ampak je tudi velik rizičen faktor pri nastajanju različnih bolezni, kot so bolezni srca in ožilja, srčni infarkt, kap, pa tudi bolezni kot sta diabetes in rak. Mnoge civilizacijske bolezni, ki jih imamo danes, so povezane s prekomerno težo.

Meso je eden glavnih povzročiteljev bolezni srca in ožilja

Pri pripravi mesa in rib, pa če jih pečemo na ražnju ali cvremo ali tudi kuhamo, vedno nastajajo tako imenovani heterociklični amini, to so molekule, ki nastanejo v mišičnem tkivu zaradi reakcije kreatina z aminokislinami. In ti heterociklični amini so rakotvorni, kar pomeni, da lahko skozi spremembe dednih zasnov sprožajo nastajanje raka. Znano je tudi, da lahko heterociklični amini škodujejo srčni mišici. Morda je zanimivo, da je univerza v Buenos Airesu v Argentini objavila raziskavo, da prav ti heterociklični amini odločilno vplivajo na nastajanje raka. V Argentini in Urugvaju pojedo veliko govejega mesa, okoli 60 kg na prebivalca. In prav ti dve državi imata tudi zelo visoko stopnjo rakavosti, posebno črevesnega raka in raka na dojki.

Meso samo po sebi vsebuje veliko holesterola – mislimo npr. na slanino ali na šunko, ki vsebuje veliko tega faktorja tveganja. Z uživanjem mesa vzpodbujamo telesu lastno sintezo holesterola, in sicer zato, ker je v mesu mnogo leucina in lisina – to so aminokisline, ki v telesu stimulirajo encim, ki vzpodbujajo telo k tvorjenju lastnega holesterola. Holesterol je bistven rizični faktor za obolenja srca in ožilja, arteriosklerozo, koronarna obolenja srca, pa tudi za kapi. Mnogi ljudje v zahodnih državah jemljejo zdravila, da znižajo nivo holesterola. Najučinkovitejši ukrep pa bi bil pravzaprav ta, da bi se odpovedali mesu.

Iz raziskovanj univerze v Cambridgeu v Veliki Britaniji je znano, da zaradi uživanja mesa nastaja vodikov sulfid ali žveplovodik, ki povzroča črevesna vnetja, kot je npr. colitis ulcerosa. Meso se razgradi v amine, indole in podobne spojine. Te so v principu mrtvaški strupi, ki preko portalne vene prihajajo v jetra, ki jih morajo presnavljati.


Škandali o živilih so vedno v povezavi z mesnimi izdelki

Kot vam pri branju časopisov gotovo ni ušlo, so tipični, veliki škandali o živilih nastali vedno v povezavi z mesnimi izdelki. Če se oddaljimo od velikih afer, kot sta BSE in ptičja kuga, o tem je gotovo vsak dobro obveščen, bi radi še enkrat opozorili na to, da salmonela prihaja prav z mesnega področja, predvsem s področja kokošjih iztrebkov itd. Vsa ta problematika je značilna za meso in se iz mesnega sektorja prinaša v kuhinje.
Vedno pogosteje se torej postavlja vprašanje, ali živimo ekološko, če kupujemo in pripravljamo ekološko meso. Radi bi preprosto kratko opozorili: Kakšna je razlika med normalnim kosom svinjskega ali govejega mesa in ekološko svinjsko ali govejo pečenko?

Prvič pitajo živali ekološko, drugič dobijo nekoliko več prostora v hlevu. To ima nekatere tehnične prednosti. Vemo, da imajo živali, ki rastejo brez stresa, boljše meso, kar vodi do tega, da v ekološkem mesarstvu priporočajo, naj kmet svojo žival, ki ga seveda dobro pozna, vodi okoli klavnice, ji vse pokaže in jo tako privadi na kraj usmrtitve. Pozorni so tudi na to, da živali ne vidijo svojih predhodnikov, ko so zaklani. V normalni klavnici žival, ki še ni mrtva, vidi svojega predhodnika, kako ga razkosajo. Tega na ekološkem področju ni. Vendar kravo in svinjo prav tako zabodejo, pustijo izkrvaveti.

Morda še en detajl: pozorni so tudi na to, da svinjo, torej ekološko zaklano svinjo, pri odpiranju vratne arterije ne obesijo za eno nogo, ampak jo poležejo, ker so ugotovili, da se s tem kakovost mesa izboljša, saj je odvisna tudi od stresnih hormonov. Ko je žival v omamljenem stanju obešena za nogo, so vse podzavestne regije v možganih še vedno aktivne. Torej ni popolnoma mrtva, še trza, reagira, prav tako se krči mišičje, zaradi česar je meso manj kvalitetno. Torej, vse je zelo ambivalentno in mrtvo je mrtvo, pa če je ekološko ali konvencionalno.

Kdaj bodo politiki začeli voditi kampanjo proti uživanju mesa?

V osnovi je absurdno, da so diktirane takšne prepovedi reklamiranja za poživila, kot je nikotin ali alkohol, medtem ko niti malo ne upoštevajo mesa in nevarnosti za zdravje, ki  izhaja iz uživanja le tega.V osnovi bi morali tudi porabo mesa vključiti v tak razmislek in si z mirno vestjo prizadevati za koristne spremembe. Enako velja tudi za prehrano v otroških vrtcih, šolah in bolnicah. Je tu res odgovorno ponujati meso po vsem, kar je odkrila znanost, namreč kakšne nevarnosti za zdravje izhajajo od tod!


Kot drugo pa se nam zdi smiselno, da se po šolah začnejo akcije informiranja o posledicah uživanja mesa, o zdravstvenih posledicah, pa tudi o posledicah uživanja mesa za naš svetovni problem lakote kot tudi okolja. To je zopet čisto druga tema, ki pa spada zraven, kakor spada zraven, da usmerjamo otroke in mladostnike k odgovornemu prehranjevanju.

Končno bi morali na najrazličnejših mestih, začenši z zdravniki pa tudi politiki, sprejeti, da je uživanje mesa nevarno, da res škoduje zdravju ljudi in da to ni pomembno le za posameznika, ampak za celotno družbo kot takšno, za storilnost družbe, za prihodnost družbe. In takrat bi si, iskreno povedano, želeli, da bi tudi politiki vodili kampanjo proti uživanju mesa in informirali o škodah za zdravje, o zdravstvenih posledicah uživanja mesa.

Pred kratkim je nek slavni futurolog rekel, da naj bi se trend oddaljeval od mesa in da bo morda nekoč nekdo tajno, skrit v neki restavraciji še dobil kos mesa. Torej bo način,  kakršnega danes poznamo na sceni droge, veljal na sceni mesa.
Mnogi ljudje žal ne vedo, da uživanje mesa, klobas in rib škoduje zdravju. Imamo pa na internetu in v mednarodni medicinski strokovni literaturi številne raziskave, ki jasno opozarjajo na to, da prav zaradi uživanja mesa in rib nastajajo zdravstvene motnje. Največja biblioteka podatkov je Medline Data Base, v kateri si lahko vse velike raziskave, ki so bile mednarodno objavljene, preberemo kot povzetek.

Tekst je kratek povzetek video kasete »Jesti meso povzroča bolezni«, ki jo je izdalo Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice, na njej pa nastopa nekaj znanih nemških zdravnikov.

Komentiraj

Ne zamudite zanimivih vsebin: