Morda ste opazili, da zadnja leta zdravniki svetujejo uživanje več živil z visoko vsebnostjo vlaknin in ogljikovih hidratov ter ne le manj sladkorja in maščob, ampak tudi manj beljakovin, posebej tistih mesnega izvora. Zakaj?


veganstvo in beljakovine

Potrebe telesa po beljakovinah so veliko manjše, kot so nas včasih prepričevali, in jih lahko zadovoljimo z brezmesno prehrano, obenem pa ohranimo čist in krepak organizem. Meso, posebej če ga uživamo veliko, prinaša v telo velik presežek beljakovin, ki ga morajo jetra razgraditi in tako nastaja veliko sečne kisline. Ne moremo je dovolj hitro izločiti, zato je nekaj kristalizira in se kopiči v organizmu, denimo v sklepih in med vretenci ter povzroča značilne revmatske bolečine.

Med boleznimi, povezanimi s pogostno mesno prehrano (ki prevladuje pri večini povprečnih družin), so bolezni srca in ožilja, rak, srčni infarkt, sladkorna bolezen, prehitro staranje in mnoge druge, ki danes pokončajo največ ljudi. V ZDA je srčna kap najpogostejši vzrok smrti, raziskave pa so potrdile, da je pri vegetarijancih tveganje take smrti za 90% manjše kot pri mesojedcih. Možnost raka se samo s prehodom k vegetarijanski prehrani zmanjša tudi do štiri krat.

Nekateri ljudje mislijo, da brezmesna hrana ni za mehkužne in nemočne, vendar to ni res – največje živali na svetu, kot so slon, nosorog in povodni konj, ne uživajo mesa. Dave Scott, šestkratni prvak v ironman maratonu, je vegetarijanec, prav tako Killer Kowalski, večkratni svetovni prvak v rokoborbi, Jutta Muller, večkratna prvakinja v jadranju na deski, Sally Hibberd, britanska prvakinja v gorskem kolesarjenju, Ruth Heindrich, tekačica maratonov in ironman triatlonov, rokoborec Chris Campbell ter Bill Pearl, večkratni mister universe. Celo raziskave med body builderji, ki za oblikovanje telesa potrebujejo največ beljakovin, kažejo, da so rastlinske beljakovine povsem enakovreden nadomestek mesnim, v mnogih pogledih pa so celo boljše. Nekateri body builderji zaužijejo tudi do 45% kalorij v obliki beljakovin, toda po sodobnih dognanjih je za idealno rast mišic potrebno tako uživati le 16-20% kalorij.


zelenjava

Meso zavira gladko delovanje organizma, povečuje zasluzenost prebavnega trakta, v debelem črevesu se nabirajo ostanki, ki se sčasoma spremenijo v gumi podobno plast, tako da se v skrajnjih primerih hrana niti ne dotakne sten črevesa, med črevesom in plastjo ostankov pa cvetijo bakterije in nastajajo strupi. V primeru nepravilnih prehrambnih navad in prenajedanja se to lahko zgodi tudi vegetarijancem, vendar je možnost veliko manjša.

Vsakdanja prehrana naj bi prinašala največ 10% kalorij od nasičenih maščob in nič več kot 30% kalorij od vseh vrst maščob, 55% kalorij od kompleksnih ogljikovih hidratov (ki jih vsebujejo žita, stročnice, sadje in zelenjava) ter do 10% beljakovin. Dnevna potreba po beljakovinah je le 30-45 g (in ne 150 g, kot so znanstveniki trdili pred tridesetimi leti). Pravzaprav premalo beljakovin v prehrani ni tako pereč problem kot preslaba absorbcija proteinov, ker je črevesje preobremenjeno in obloženo s plastmi gnijoče hrane. Benjamin Franklin ni zaman dejal: »Da bi podaljšal življenje, zmanjšaj obroke.«

Zelenjava in sadje sta bogata z vlakninami, vodo, vitamini, minerali, antioksidanti, zato naj bi obsegala večino človekove prehrane. Izjema so posebni pristopi ali kure, pri katerih lahko z enako dobrimi zdravstvenimi rezultati prehrano temeljimo na žitih (makrobiotika) ali različnih kombinacijah žit, stročnic, sadja in zelenjave. Pri vseh teh prehrambnih vzorcih lahko dobimo ustrezno količino kakovostnih beljakovin izključno iz rastlinske hrane, če dodamo zmerno količino mlečnih izdelkov, pa se tveganju pomanjkanja beljakovin povsem izognemo.

35 g beljakovin (ali več) najdemo v enem hamburgerju, 150 gramskem kosu ribjega, piščančjega, govejega ali svinjskega mesa, vendar tudi v 200 gramski porciji kuhane soje, 250 gramih sira, 400 gramski porciji kuhane leče, fižola ali graha, 250 g polnozrnate moke, ½ kg riža, 400 g polnozrnatega koruznega zdroba, 400 g ječmena, ajde ali rži, ½ kg tofuja, litru mleka, 140 g opraženih arašidov, 150 g lešnikov, 160 g pistacij ali mandeljnov. V 300 g mnogih vrst zelenjave (krompirja, cvetače, korenja, brokolija, špargljev, brstičnega ohrovta, špinače, artičok itn.) je med 5 in 15 g beljakovin, v isti količini sadja pa med 2 in 6 g (v bananah, pomarančah, grozdju, breskvah, marelicah ipd.) Torej je že pri treh obrokih uravnovešene vegetarijanske prehrane praktično nemogoče zaužiti manj kot 45 gramov beljakovin dnevno, z mesno prehrano, pa to mejo skoraj neizogibno prekoračimo. (Podatki so navedeni na podlagi ameriške baze podatkov o sestavinah živil, ki je na voljo na naslednji spletni strani:
http://www.nal.usda.gov/fnic/foodcomp/Data/SR12/reports/sr12page.htm



Komentiraj

Ne zamudite zanimivih vsebin: