Suha koža je pogost in neprijeten problem, ki po nekaterih podatkih prizadene 15-20% ljudi.


lepa koža

Še posebej so tej težavi, zaradi manjše aktivnosti lojnic, podvrženi otroci stari do 10 let in odrasli starejši od 60 let. Pogosteje se s težavami suhe kože srečujemo ženske.
Za suho kožo so  značilni hrapav, neprijeten občutek na dotik, prisotnost lusk in razpok ter občutek zategovanja (kot bi bila koža premajhna).  Pri hujših oblikah se lahko pojavijo še rdečina, srbež in povečana nagnjenost k razdraženosti.

Suha koža  je lahko tudi del klinične slike nekaterih bolezni kože, kot so npr.: atopijski dermatitis, luskavica, ihtioza in  detritivni dermatitis. Zelo pogosto pa se  dogaja, da je zgolj suha koža vzrok za močno srbeča žarišča, ki se pojavljajo v zimskem času pri ljudeh, ki imajo genetsko nagnjenje k suhi koži. Takšna žarišča imenujemo Eczema craquele oz. asteatotični dermatitis.

Vzroki za nastanek suhe kože so različni, ločimo notranje in zunanje dejavnike. Med notranje prištevamo: genetsko predispozicijo, hormonske vplive, biološko staranje kože in nekatere bolezni (zmanjšano delovanje ščitnice, sladkorna bolezen). V skupini zunanjih dejavnikov pa najdemo vplive  klime (suh zrak, veter,vlaga) in okolja, z UV žarki pogojeno staranje kože, kemijske vplive iz okolja (detergenti, topila, razkužila), učinke nekaterih  zdravil  ter vpliv prehrane.


Suho kožo lahko glede na izraženost težav razdelimo v več stopenj. Za blago suho kožo so značilni: hrapavost, nežna luskavost in zategovanje. Pri zmerno suhi koži se srečujemo z izrazitejšo hrapavostjo, debelimi luskami in  srbežem. O hudo suhi koži pa govorimo, kadar se pojavijo še močan srbež, rdečica in razpoke po koži. V zadnjem času se uveljavlja ob izrazu suha koža še izraz dehidrirana koža, kar naj bi pomenilo manj hude stopnje izsušenosti kože, kjer gre predvsem za pomanjkanje vode v koži, medtem ko so maščobne strukture v koži še prisotne v normalnih količinah.

Sodoben slog življenja in osebne higiene s pogosto uporabo alkalnih mil še dodatno poslabšuje pregradno funkcijo kože, ki nas varuje pred izsušitvijo. Svoj vpliv pa pri tem dodajo še klimatiziranost, centralno ogrevanje prostorov ter oblačila iz nenaravnih materialov. Z uporabo primernih negovalnih in zaščitnih preparatov lahko preprečimo poslabšanje in izraženost suhe kože. Cilji uporabe  vlažilnih izdelkov za suho kožo so torej: izboljšanje pregradne  funkcije kože, povečanje  vsebnosti vode v povrhnjici, zmanjšanje izgube vode preko povrhnjice ter  izboljšanje  videza in otipa kože. V ta namen uporabljamo pretežno kreme in losjone, ki uporabniku nudijo preprostost uporabe (se hitro vpijajo, ne puščajo mastnih sledi) in hitro pripomorejo do željenih ciljev. Učinkovine, ki so koži tuje (vazelin, olja), zmanjšajo izgubo vode, izboljšajo videz in občutek površine kože, vendar pa negativno delujejo na naravno obnovo strukturnih elementov kožne bariere. Učinkovine, ki so sicer naravni gradniki kožne bariere (npr.: urea, laktat, ceramidi, linolenska in linolna kislina, holesterol) ob eksogenem vlaženju omogočajo tudi učinkovito in pospešeno obnovo njene naravne sestave in funkcije.

Pri močneje izsušeni koži  priporočamo kreme in losjone z dodatki uree, laktata (sestavna dela naravnega vlažilnega faktorja kože) ter nenasičenih maščobnih kislin (omega-6-maščobne kisline). Ob tem pa tudi uporabo čistilnih sredstev za kožo s fiziološkim pH kože (pH5).Kadar se srečujemo z manj izsušeno oziroma dehidrirano koža pa imamo na voljo nove učinkovine- modulatorje ekspresije aquaporinov, ki šele prihajajo na tržišče. Leta 2003 je prof. Peter Agre za odkritje aquaporinov prejel Nobelovo nagrado za kemijo. Vloga teh malih »kanalčkov« v celični membrani je transport vode in nekaterih v njej raztopljenih snovi. Aquaporini se nahajajo v različnih tkivih npr. ledvičnih celicah, rdečih krvničkah, živčnih celicah ter koži in skrbijo za ustrezen transport in porazdelitev vode in nekaterih snovi med celicami.

Za optimalno porazdelitev vode v celicah povrhnjice kože so pomembni aquaporini-3 (AQP-3). Na njihovo število lahko pomembno vplivamo s sestavino Gliceril-Glukozo, ki pomaga modro-zelenim algam preživeti obdobja suše. Gliceril-glukoza poveča število AQP-3 v celicah povrhnjice in na ta način omogoči boljšo hidracijo in razporeditev vode v globlje plasti povrhnjice. Tako lahko z uporabo sodobnih znanstvenih odkritij omogočamo boljše prehajanje vode v dehidrirano povrhnjico.


Katarina Šmuc Berger, dr.med. , spec. dermatovenerologije

 

VEČ VSEBIN: