V pogovoru z Majo Palisko sem imela občutek, da sem odpotovala v dimenzije, kjer je tančica med zemeljskim svetom in svetom nevidnih energij povsem izginila. Zgodba, ki se bo odvila pred vami, vam bo pokazala, da »svetloba« obstaja in vsak jo lahko najde. Pripoveduje, kako se iz globin trpljenja in strahu za svoje življenje dvigniti v Ljubezen in svobodo. 


Maja Paliska nosečka

Maja, že od nekdaj ste povezani z mističnim svetom nevidnih energij, ki so vam pomagale spremeniti življenje. A pred leti je bilo vaše življenje drugačno. Bi lahko rekli, da ste potovali od trpljenja do svobode?

Skozi leta sem se naučila, da je življenje vsekakor vredno zaupanja in da nas šepetajoča vodnica – naša duša, vedno usmerja po poti, ki je za nas prava. Ima pa moja zgodba kar nekaj precej bolečih poglavij in obdobji, ko sem že skoraj obupala. Zdelo se mi je, da sem povsem sama, nezaščitena in kot da sem kaznovana za neke pretekle grehe. Pa se je potem izkazalo, da je vse natančno tako, kot mora biti, in da naporna obdobja niso kazen, temveč učenja ali lekcije, ki, ko jih predelamo, prinašajo čudovita darila, nove uvide, globljo modrost in osebnostno rast.

Maja danes in Maja prej?


Pred 19 leti se je zame začelo izredno naporno obdobje. Pri 18 letih sem spoznala svojega prvega partnerja, za katerega se je pozneje izkazalo, da je heroinski odvisnik in nasilnež. Odnos je trajal slabi dve leti in v tem času sem bila izpostavljena resnemu nasilju, trpinčenju, pogosto iz dneva v dan nisem vedela, ali bom preživela. Vsakič, ko sem odnos želela zapustiti, sem bila tarča resnih groženj, ki sem jim kot mlada, neizkušena punca, seveda verjela in tako iz strahu za svoje življenje v odnosu vztrajala veliko predolgo. Življenje je zgodbo pripeljalo tako daleč, da je bila v nekem trenutku tudi misel na smrt prijetnejša od možnosti, da bi ta odnos trajal samo minuto dlje. Takrat sem, ob podpori družine, v sebi našla tisto kapljico poguma, ki je bila potrebna, da sem iz ogrožajočega položaja za nekaj časa dobesedno pobegnila v tujino in si tako podarila možnost za novo življenje. Še vedno se zelo dobro spomnim prvih mesecev po »pobegu«, ki so bili še najbolj podobni skrivanju srnice pred plenilcem. Vsak moj izhod iz hiše je bil omejen in spremljan, da je kar se da zmanjšal možnost ponovne izpostavljenosti bivšemu partnerju. Ravno ko se je položaj začel malce umirjati, pa sem doživela izredno bolečo izgubo. Res iznenada se je namreč poslovila moja mami. Njena smrt je bila za vso družino nepričakovana, nenadna pljučna embolija je bila vzrok. Nikoli prej ni bila diagnosticirana, ne glede na to, da je zaradi izgub zavesti redno obiskovala zdravnike. Bila je moje sonce, najboljša prijateljica, zaupnica in oseba, brez katere si življenja nisem mogla predstavljati. Pa vendar, preživela sem tudi to in danes, 19 let pozneje, sem druga oseba. Pokončna, samozavestna, povezana s sabo in z življenjem. Na pretekle izkušnje gledam z razumevanjem in hvaležnostjo, čeprav ob misli na mamo solzice še vedno pritečejo.

Kaj je bilo ključno, da se je zgodila sprememba?

Sprememba v načinu razmišljanja se je pri meni zgodila postopoma, ko sem korak za korakom začela prevzemati odgovornost za življenje v svoje roke. Naučila sem se, da sama ustvarjam svojo resničnost. Tako prijetne kot manj prijetne izkušnje so pomembne in so odsev moje energije, čustvenih stanj ter miselnih vzorcev.

Kdaj ste prišli do zavedanja, da je dovolj trpljenja, omejitev, »verig«, da si zaslužite boljše in da boste po tem tudi posegli?


Po mamini smrti so se čustvene rane in nepredelane bolečine močno nakopičile, kar je vodilo do tega, da sem se znašla v globoki depresiji. Vedela sem, da bom, če poiščem pomoč pri zdravniku, najverjetneje dobila antidepresive, česar nisem želela. Zato sem pomoč poiskala pri ženski, ki mi je pomagala z alternativnimi oblikami zdravljenja. Obiskovala sem jo redno, kar nekaj časa in kmalu sem se počutila bolje. Tudi depresija je izginila in hkrati sem vedno bolj začela odkrivati svoje intuitivne darove. Korak za korakom sem se naučila ljubiti sebe, zaupati v modrost svoje Duše in prepoznavati darila v na videz težavnih položajih in odnosih. V meni so se prebudile zdraviteljske sposobnosti in močno se mi je odprl kanal za povezavo z angelskimi svetovi.

Morda vprašanje: zakaj menite, da se nam dogajajo stvari, ki so na videz boleče in brezizhodne?

Skozi boleče izkušnje pogosto osebnostno rastemo, čustveno zorimo in odpiramo prehode do globljih modrosti. Učimo se prepoznavati miselne vzorce svojih prednikov, za katere smo se že na dušni ravni odločili, da jih presežemo in nadomestimo z novimi, bolj zdravimi in harmoničnimi načini delovanja. To delamo zase in za generacije, ki prihajajo za nami.

Predvidevam, da je bilo vaše življenje obarvano z ogromno dela na sebi?


Na začetku sem predvsem veliko brala. Kar srkala sem vso duhovno literaturo, ki sem jo lahko našla. Raziskovala sem posmrtno življenje, angelske svetove, naučila sem se uporabe afirmacij in blagodejnih učinkov meditacije. Izbrala sem tudi šolo energijskega zdravljenja, ki ima sedež v Angliji, kjer sem se skozi obdobje več let naučila dela z energijami, s katerim lahko učinkovito pomagam sebi in ljudem, ki me za pomoč prosijo.

Spreminjali ste sebe in ljudje, odnosi so se začeli spreminjati z vami?

Ja in spremembe so se dogajale zelo hitro. Angelske energije so bile vsakodnevno prisotne v mojih meditacijah, razsvetljevale so moj um in srce in mi tako kazale vedno nove rešitve na videz težavnih položajev in odnosov.

Mnogi so v neizpolnjujočih odnosih, službah, morda se zavedajo, da je treba nekaj spremeniti, pa ne vedo, kako. Vaša zgodba kaže, da je mogoče živeti tisto, po čemer hrepeni naše srce, kar pa je dostikrat nekaj drugega, kar trmasto hoče naša glava – razum? Kako uskladiti glavo in srce?

Glas srca nas po navadi nagovarja nežno, pa vendar, ko je določen korak pomemben za rast naše duše, vse nevidne sile podprejo našo odločitev. Imamo pa svobodno voljo in v vsakem trenutku se sami odločamo, kako dolgo bomo vztrajali v starih odnosih, načinih, bolečinah. Če v položajih, ki niso v naše najvišje dobro, vztrajamo predolgo, postajajo sporočila duše vedno bolj odločna, pogosto tudi zbolimo. Skozi neravnovesja in bolečine v našem fizičnem telesu duša poskuša pritegniti našo pozornost oz nas prebuditi, da bi sledili svoji srčni resnici.

Kako ste prišli v stik z angeli in bitji svetlobe?

Pred leti, v trenutkih največjih stisk, sem bitja luči povsem instinktivno prosila za pomoč in zaščito. Vedno, brez izjem, so mi pomagali. Več kot sem komunicirala z njimi, lepši in bolj pristen je postajal naš odnos. Zdaj lahko rečem, da so moji dobri prijatelji in sodelavci, ki me spremljajo in podpirajo na vsakem koraku.

Z angeli zdaj delate že nekaj let. Pomagate tudi drugim, kakšno je vaše poslanstvo?

Že kot mlada deklica sem bila izredno senzitivna in odprta za občutke drugih, obkrožena z živalmi in naravo sem bila najsrečnejša. Težko sem se znašla, obkrožena z množico ljudi, veliko ljubša sta mi  bila samota in stik z domišljijskimi svetovi. Željo, da bi pomagala ljudem, sem vedno nosila v sebi in iz tega razloga sem izbrala srednjo zdravstveno šolo, z nekim mladostniškim hrepenenjem, da bi lajšala trpljenje tistim, ki si sami ne morejo pomagati. Želja po delu v zdravstvenem sistemu se je ob mamini smrti kmalu razblinila, ostala sem ranjena, razočarana in z občutkom, da vsa strokovnost sistema ni uspela ohraniti življenja tako mlade ženske. To poglavje mojega življenja se je tako zaključilo in za sedem let sem se zaposlila v trgovini, kjer sem prodajala izdelke za dojenčke. Ob svojem delu sem uživala in zelo rada sem hodila v službo. Vedno bolj pa so se prebujali moji jasnovidni, intuitivni in zdraviteljski darovi, ljudje so povsem spontano prihajali k meni po pomoč, odhajali pa pomirjeni in povezani s svojo dušo. Angeli so mi vedno bolj jasno sporočali, da se bliža čas, ko sem bom morala povsem predati in posvetiti svojemu življenjskemu poslanstvu. Kar nekaj let sem se na to pripravljala, se izobraževala, komunicirala z angeli in v svojem prostem času pridobljeno znanje delila z ljudmi. Splet okoliščin ali dobro organiziran načrt moje duše je poskrbel, da sem pred devetimi leti pravzaprav čez noč ostala brez službe in v trenutku sem vedela, kakšen je namen te spremembe. Odprla sem um in srce, se prepustila angelskemu vodstvu in z enakim zaupanjem še danes opravljam delo, zaradi katerega sem prišla na svet. Pomagam ljudem zaceliti čustvene rane, preobraziti omejujoče miselne vzorce, pozdraviti odnose z bližnjimi, da lahko zaživijo svobodneje in bolj harmonično. Zadnjih pet let pa z angeli sodelujem tudi na kreativnem področju, ustvarjam energijske angelske mandale – slike, napolnjene z angelskimi energijami.

Imamo vsi svoje angele varuhe?

Vsekakor, vsi brez izjem. Moja izkušnja je, da sta vsakomur ob rojstvu dodeljena dva angela varuha, ki bivata v središču našega srca in čakata, da ju zaprosimo za pomoč.

Kako se lahko z njimi povežemo?

Dovolj je iskren klic na pomoč, angeli govorijo jezik srca. Seveda lahko prošnjo oblikujemo v molitev ali se z njimi povežemo v meditaciji, v vsakem primeru nas slišijo in nas obdajo s svetlobo, zaščito in ljubeznijo. Pogosto je koristno, če svojo željo oblikujemo čim jasneje in vedno prosimo za rešitev, ki bo v najvišje dobro vseh vpletenih.

Pa pojdiva nazaj na partnerske odnose. Kar nekaj ste prestali, preden ste prišli do ljubečega odnosa. Občutek imam, da dobesedno od destruktivnega do ljubečega?

Ena izmed nalog, ki si jih je moja duša izbrala za to življenje, je vsekakor zdravljenje odnosov z moškimi. Vse se začne v odnosu z našim prvim moškim – očetom, iz katerega potem izhaja dinamika vseh drugih odnosov z moškimi. Skozi partnerske odnose sem se res veliko učila in lekcije pogosto niso bile preproste. Povsem z dna, ko sem se pri 18 letih v prvem odnosu dobesedno bojevala za življenje, sem počasi napredovala skozi manj fizično boleče, a še vedno čustveno izredno naporne »karmične odnose«, ki si jih v življenju izberemo predvsem z namenom učenja in osebnostne rasti. Iz vseh teh odnosov sem prišla močnejša, pokončnejša in z zavedanjem, da smo si ljudje ogledala, drug drugemu slikamo prijetne in manj prijetne vidike in se tako učimo sprejemati sebe v temi in svetlobi. Skozi to zavedanje sem pozdravila odnos z očetom, ki je prerasel iz napetosti in nerazumevanja v spoštovanje in ljubezen. Posledično pa sem kot darilo od življenja za vse, kar sem zacelila in vzljubila v Sebi, spoznala svojega sedanjega moža, s katerim sva skupaj že devet let. Povezalo naju je zanimanje za vse mistično in nevidno, ljubezen do živali, narave, kristalov, predvsem pa sva že na začetku poznanstva čutila tisto posebno, dušno vez, kot da se poznava že tisočletja. Zanimivo je tudi, da ima rojstni dan na enak datum kot moja mama, kar le še okrepi občutek, da je odnos blagoslovljen in voden iz neba.

Maja Paliska nosečka

Kako naj se ženska prepriča, da si zasluži najboljše?

Vsaka ženska si zasluži najboljše, ne glede na njeno preteklost, bremena in življenjske izkušnje. Če se ženska samospoštovanja ni naučila v otroštvu, jo ta lekcija čaka v odraslem obdobju. Po mojih izkušnjah je razvijanje ljubezni do sebe počasen proces, ki traja več let, pravzaprav skozi vse življenje. Je pa vsako leto lažje, življenje nam kmalu pokaže, da smo na pravi poti, in nas nagradi z novimi, ljubečimi odnosi, čudovitimi priložnostmi in lahkotnejšim telesom.

Kaj je vaše najljubše žensko opravilo? Kako se razvajate?

Razvajajo me morje, sprehodi v naravi z najinimi pasjimi prijatelji, savna, meditacija, indijska hrana, ogled dobrega filma in počitek v objemu mojega moža.

Prihaja jesen z novimi izzivi. Kam vas peljeta pot in srce?

Srce je kot vedno polno kreativnih idej, ustvarjam nove energijske angelske mandale in se v naslednjem letu veselim že druge samostojne razstave. Z možem pa naju v kratkem čaka še ena, povsem nova izkušnja, na svet namreč prihaja dušica, ki si naju je izbrala za svojo družino. Z ljubeznijo in hvaležnostjo postajava starša.

Komentiraj

*****************