Iz dneva v dan postaja topleje, namočilo je tudi že dovolj, tako da imajo rastline dobre pogoje za zdravo rast. Vsak dan več jih je, in kar jih ne porabimo sproti, jih posušimo in shranimo za mrzle čase.


Mete, melise, luštreka, regrata in cvetov čemaža je res že v izobilju, zato jih potrgajmo v sončnem dopoldnevu, ko so topli žarki že popili roso in osušili rastline, saj tako nekaterim pospešujemo rast novih poganjkov. Razprostremo jih po zato pripravljenih nizkih in zračnih zabojčkih ali po lanenih rjuhah ter razpostavimo na soncu, toliko da ovenejo, nato jih do konca posušimo v senci in v zračnem prostoru. Hranimo jih dobro zaprte v steklenih posodah in v temnem prostoru!

začimbe

Naše vsakdanje zeli in začimbe

Zeli, dišavnice in začimbe so naravna zdravila in njihove zdravilne učinke lahko v kuhinji in kopalnici preizkušamo na različne načine. Sama si recimo jedi in napitkov ne znam več predstavljati brez domačih zeli in začimb, pa tudi nege kože in lasišča ne.

Močne, ostre, pikantne, aromatične začimbe rastejo v vročih pokrajinah. Več kot je tam sonca in bolj kot je vroče, močnejše učinkovine in arome se ustvarjajo v zeliščih. Nekatere pri nas ne bi uspevale, npr: muškatni orešček, poper, cimet in druge, tudi zato, ker jim ne ustreza podnebje.


Vse bolj pa spoznavamo in začenjamo ceniti tudi naše domače zeli, dišavnice in začimbe. Res je, da niso tako ostre in mogočnega izrazitega okusa, so pa bolj prijazne našim organom in prebavilom. Imamo kar lep izbor domačih zeli, ki po lastnostih nič ne zaostajajo za uvoženimi.

Uporabnost:

Nekatere zeli, dišavnice in začimbe preprosto lahko naberemo v naravi, druge si posadimo na zeliščno začimbni vrtiček ali v lončke na balkonu. Nekatere med njimi so trajnice, druge so eno ali dvoletnice. Različne zeli, dišavnice in začimbe so pomemben del naše prehrane. Kaj vse »delajo«?

  • izboljšajo vonj, okus in tudi videz obroka
  • hrano in različne napitke varujejo pred hitrejšim razpadanjem ali okužbo
  • pospešujejo izločanje prebavnih sokov v telesu in tako pomagajo k boljši razgradnji hranil v prebavilih
  • nekatere nevtralizirajo odvečno želodčno kislino
  • druge pomagajo, da nas kakšna hrana ne napihuje. npr: janež, kumina, hren, lovor…
  • pospešujejo izločanje odpadnih snovi iz telesa
  • so diuretiki, npr: luštrek, peteršilj, zelena, rman, preslica, kopriva…
  • zeli pomirjajo, npr: melisa, meta…
  • večajo apetit
  • so tudi naravni antibiotiki, npr: hren, poper, žajbelj, kamilica…

Zeli in začimbe dodajamo jedem tik pred koncem kuhanja ali ko so že na mizi.

Napisano pa seveda ne velja pri sladicah, kot so npr: različni zavitki, pite, potice, kruhi, marmelade, kompoti…


Zeli in začimbe dodajamo tudi kisom, ki jih tako čudovito obogatijo, in te potem uporabljamo na različne načine. Pri tem lahko pripravljamo tinkture, kuhamo mazila in kreme.

Ker prihaja čas žajblja, povejmo nekaj več tudi o tem zelišču.

Žajbelj ali kadulja

Žajbelj je že od starega veka zelo cenjeno zdravilno zelišče. V zgodnjem srednjem veku so ga k nam prinesli menihi.

Žajbelj je naravna antiseptična zel in vsebuje: rumeno zeleno eterično olje, smolo, kafro, čreslovino, grenčice, beljakovine, škrob, gumi, kalcijeve in kalijeve soli.

Zdravilni deli rastline so listi pred cvetenjem, ki jih nabiramo v suhem in sončnem vremenu. Sveže liste uporabljamo pri ranah, za sirupe, tinkture, kreme, kise, v biovrtnarjenju…, za čaje pa jih sušimo v senci, kjer jih večkrat obračamo.


Zdravilnost žajblja je predvsem v tem:

– da ureja potenje. Pri ljudeh, ki se zelo potijo, zavira potenje, pri tistih, ki se ne pote, pa ga pospešuje in s tem pomaga izločati strupene snovi iz telesa, – uravnava apetit, – učinkuje proti vnetjem v ustni votlini, dihalnih poteh, črevesja, želodca, žolčnika, jeter, sečil, – čisti kri, – izloča sluz iz dihal in iz želodca, – izpiranje z žajbljevim čajem pomaga pri belem toku, – žajbljev čaj je odličen za grgranje pri žrelnem katarju, pri vnetih mandljih in vneti ustni sluznici, – žajbljevo tinkturo vtiramo pri revmatičnih in protinskih bolečinah, – sveže liste žajblja polagamo na rane, žuželje pike, gnojne čire, – z njimi tudi drgnemo zobe in dlesni, da bi ostali zdravi in lepi, – pri vnetih dlesnih pa večkrat na dan žvečimo sveže liste in jih nato izpljunemo, – parne kopeli iz zavrelka žajblja pomagajo pri bolečem uriniranju ali zapiranju vode.

Za konec še nasvet!

Žajbelj narezan naložite v steklen kozarec v plasteh in vmes posipajte s sladkorjem. Dobro zaprite in kozarec za tri tedne postavite na sonce. Nato nastali sirup precedite in uporabljajte pri prehladnih obolenjih. Lahko ga del tudi zmešate z dobrim domačim žganjem.

Vera Pirc Prelovšek

Komentiraj

Ne zamudite zanimivih vsebin: