Ko nas kaj boli, si nagonsko položimo roke na boleči predel. Kadar zboli otrok ali kdo od naših najbližjih, mu podzavestno položimo roko na čelo ali telo, ker vemo, da to prispeva k olajšanju. Obolelemu tako posredujemo življenjsko energijo, ki obnavlja, poživlja, pomirja in ščiti telo pred boleznimi in poškodbami. Enako velja, ko z namenom samozdravljenja polagamo roke na obolele dele svojega telesa.


avra

Zdravilna moč rok temelji na prenosu prane ali življenjske energije. Energija sledi namenu. Namen je pozornost, osredotočenost na najglobljem nivoju. Življenjska energija vselej sledi tej osredotočenosti ne glede na to, ali je le-ta zavestna ali podzavestna.
V primeru samozdravljenja s polaganjem rok na začetku najprej odklopimo vse ostalo:  misli, čustva in skrbi in se ustvarjalno naravnajmo na ozdravitev. Bodimo odprti in nevtralni do ozdravitve. Po možnosti vstopimo v meditativno stanje, nakar se osredotočimo na energetski pretok, notranjo svetlobo in okrevanje obolelega dela.

Polje življenjske energije pri človeku

Življenjska energija vstopa v telo s hrano, vodo, preko čutil (vid, sluh, vonj, okus, otip), dihanja ter skozi energetska središča v obliki misli, čustev in namena. Sistematično polnjenje z življenjsko energijo ponovno vzpostavlja pretok življenjske energije na prekinitvah telesnega omrežja univerzalnih prevodnikov. Z uvajanjem življenjske energije v telo se krepi življenjsko polje, ki znova pridobi hitrejši utrip, zdrav naboj in pravilno strukturo. Temne sence blokad življenjske energije pa postopoma izginjajo. Ko celice ponovno pridobijo dovolj življenjske energije za svoje osnovne procese, je opazno tudi telesno ozdravljenje. Vsako dovajanje življenjske energije v telo deluje zelo zdravilno in blagodejno. Izboljša splošno počutje, krepi zdravje, odpravlja telesne in duševne motnje, podpira ustvarjalnost ter moč in prodornost v vsakodnevnih aktivnostih.

Zdrav človek pozitivnih nazorov izžareva svetlo in dobro nabito življenjsko polje lahkotnega in hitrega utripanja. V bližini takšnega človeka se vsi dobro počutimo. Bolezni, preobremenitve, stresi, potlačena čustva in negativni miselni vzorci pa slabijo sprejemanje življenjske energije in upočasnjujejo utripanje življenjskega polja.
Življenjsko polje je možno videti kot svetlobo, ki obdaja fizično telo (avra). Človekovo življenjsko polje lahko z ustreznimi napotki vidi večina ljudi. Ljudje z močnim zunajčutnim zaznavanjem lahko vidijo celoten svetlobni ovoj z vsemi sestavinami. Posamezne sestavine se medsebojno prepletajo, izmenjujejo, dopolnjujejo in vplivajo druga na drugo. Najlažje je opazovati prvo sestavino življenjskega polja in sicer kot modro, sivo ali belo svetlobo, ki utripa tik ob telesu. Vidi jo lahko skoraj vsak, ki na razdalji približno pol metra od obraza na svetlem ozadju približuje in oddaljuje razprte prste rok obeh rok.


Dlani in življenjsko polje

Življenjska energija, ki vstopa v telo in ga napaja, izstopa tudi na refleksnih točkah na dlaneh. Dlani vsakega človeka so prežete s sorazmerno močnim življenjskim poljem, četudi nimamo posebnih bioenergetskih sposobnosti. Mesto, kamor položimo dlani, oskrbimo z življenjsko energijo, zato roke tudi čudežno pomirjajo. S polaganjem dlani na telo lahko dovajamo življenjsko energijo sebi ali drugim. Bolj kot imamo napolnjene lastne rezerve življenjske energije, več življenjske energije se pretaka skozi dlani in več je na voljo za zdravilne namene. Pretok lahko z zavestno voljo še okrepimo. Lastnost življenjske energije je namreč, da jo naša misel lahko usmerja in vodi. Znana je silna ustvarjalna moč misli in vizualizacije. Vsaka misel in namen je valovanje življenjske energije. V okolico se širi kot polje in povzroča določene učinke tudi na pretok bioelektrike ter s tem na življenjske procese in procese v okolici. Negativni ioni kot nosilci eterične sestavine življenjske energije se namreč gibljejo pod vplivom močnega električnega polja ter drugih, še globljih polj v naravi.

Zaščita

Še posebej v zdravilne namene polagamo roke drugim, se najprej zaščitimo s svetlobnim ovojem. S tem preprečimo morebitni prenos bolezni iz bolnika nase. Osredotočimo se na svetlobni ovoj ali zvon, ki nas kot plašč obdaja okrog vsega telesa od glave do pet in na kratko pomislimo: “Naj me ta svetloba zaščiti.” Dlani polagajmo vselej nesebično, s čistim srcem in ljubeznijo. Vedno se potrebno temeljito zaščititi, pa če delamo na sebi ali na drugih. Tako zagotovimo pretok zdravilnih energij, neželene energije pa se tako odvedejo.

Bioenergija in reiki

Za močnejše uvajanje zdravilne življenjske energije sebi ali drugim preko dlani pa je potrebno to sposobnost okrepiti in razvijati. Marsikdo se niti ne zaveda, da ima določene terapevtske sposobnosti. Poleg teh sposobnosti je potrebno seveda še veliko znanja in prakse.
Pri zdravilcu bioenergetiku se med terapijo s polaganjem rok življenjska energija dovaja skozi zdravilčev osebni prevodnik življenjske energije. Pri reikiju pa gre za univerzalni prevodnik življenjske energije. Rei pomeni božansko in ki pomeni energija. Zdravilec reikist je zgolj prevodnik, ki življenjsko energijo preko rok lahko usmeri nase ali na sočloveka. Prav nič ne daje od svoje lastne kapacitete, temveč se med izvajanjem reikija vedno tudi sam napolni. Življenjska energija namreč teče skozenj in istočasno napaja tudi njega. Reikist vsaj za delo na sebi lahko postane vsak človek, zato ni potrebno imeti kakšnih večjih bioenergetskih sposobnosti. Pri usposabljanju za reiki učitelj usmeri večje količine življenjske energije skozi bodočega reikista ter mu s tem odpre univerzalni prevodnik življenjske energije, kar okrepi pretok življenjske energije tudi skozi dlani. Po tem postopku posvetitve je kandidat po želji sposoben po želji prevajati večje količine življenjske energije. Tudi če leta ne uporablja reikija in potem želi sprožiti okrepljen pretok življenjske energije skozi dlani, je dovolj le, da položi roke in sproži postopek in že je življenjska energija tu. Tehnika uporabe in izvajanja reikija je skrajno preprosta. Z rednim izvajanjem reikija pa se energijska pretočnost nesluteno razvija.

Polnjenje z življenjsko energijo preko reikija je zelo dobra dopolnitev k rednemu in sistematičnemu polnjenju z življenjsko energijo v naravi s telesnimi in dihalnimi vajami. Nismo vedno razpoloženi za sprehode na svežem zraku in nimamo vedno časa za izlete v naravo. Prav tako se nam ne ljubi vedno telovaditi ali delati dihalnih vaj, še posebej, če smo utrujeni zaradi dnevnih aktivnosti ali bolni. Vedno, ko imamo nekaj časa za počitek, pa se lahko polnimo z življenjsko energijo preko dlani. To je odlična kombinacija z ostalimi tehnikami polnjenja z življenjsko energijo, ki zahtevajo več časa in truda. Nobena stvar pa ne more povsem ali pa za daljši čas nadomestiti svežega zraka in gibanja v naravi.
Tehnike polnjenja z življenjsko energijo preko dlani so tudi odlična kombinacija z meditacijo: meditacija deluje na najglobljih nivojih človekove zavesti, reiki pa sorazmerno hitro napolni psihofizične energetske rezerve. Obeh tehnik pa nikakor ne smemo medsebojno mešati, še posebej ne samostojnih tehnik, ki jih je potrebno izvajati neodvisno drugo od druge. Izvajati jih je potrebno natančno tako, kot se naučimo pri izkušenem učitelju. Glede vrstnega reda je najprej reiki, ko tega povsem zaključimo, pa neodvisno od tega sledi meditacija.


Načini polaganja rok

Izbran del telesa, ki ga želimo napolniti z življenjsko energijo, postavimo med obe dlani in se sprostimo. Pustimo, da energija teče. Delujemo lahko celostno ali lokalno. Za celostno samozdravljenje se polagamo dlani na vitalne točke vzdolž središčne osi telesa po čakrah, to je po sprejemnikih in pretvornikih življenjske energije. Najmočnejše so ob hrbtenici, zvonasto pa se odpirajo navzven skozi sprednji in zadnji del telesa. Vsaka čakra ima torej dva vrtinca: enega spredaj in enega zadaj. Pri samozdravljenju lažje polagamo roke na središča spredaj. Ta so odgovorna za čustva, središča zadaj pa so bolj odgovorna za voljo.
Začnemo pri glavi. Z vseh možnih smeri se lahko z rokami gibljemo in izbiramo različne položaje. Ne izpustimo položaja, pri katerem je ena roka na vrhu glave, druga pa na čelu ali na zadnjem delu glave. Potem se pomikamo navzdol. Ena roka gre na čelo, druga, na grlo. Pri pomikih rok le-te drsijo ob telesu. Nato gre roka na prsnico, druga ostane na grlu, sledi prsnica-sončni pletež, nato sončni pletež-spodnji del trebuha, spodnji del trebuha-trtica.

roka

Pri izrazitejših težavah s posameznimi deli telesa se po celostni obdelavi lotimo tudi lokalne. Pri tem položimo obe dlani na vsako stran obolelega predela, tako da je le-ta vmes. Pustimo, da energija teče tako dolgo, dokler nam je prijetno. Postopek zaključimo tako, da podrgnemo obe dlani in jih stresemo, če smo delali na drugem človeku, pa jih še umijemo.

Zdravljenje z dotikom in ljubeznijo

Najboljša pomoč v težkih trenutkih je dotik. Bližina sočloveka napolni šibkejšega z že predelano obliko življenjske energije, ki jo telo obolelega lahko takoj sprejme. Obolel organizem ima namreč oslabljeno zmožnost sprejemanja ‘prane’ali življenjske energije in neposrednih virov. Eden takšnih posrednih virov že predelane življenjske energije so tudi drevesa. V bližini dreves ali z dotikom dreves se še tako šibak organizem zlahka napolni z življenjsko energijo.

Ljudje si običajno premalo izkazujemo pozornost z dotikom. Dotik je osnovna potreba, ki hrani čustva in življenjsko polje. Bežno se dotaknimo družinskih članov s stiskom roke, trepljanjem po ramenu, dotikom čela ali glave ter kratkim objemom v znak pripadnosti in pozornosti. Dotik je staro zdravilo, uporabljeno pa mora biti seveda v okviru moralnih in kulturnih vrednost.


Nerina Darman

Komentiraj

Ne zamudite zanimivih vsebin: