Otroci manifestirajo stres z nenadno spremembo obnašanja. Lahko imajo histerične napade ali se zlomijo ob preprostih nalogah. Lahko so povsem apatični. Praviloma se najprej kaže v spremembi apetita (povečana želja po sladkem in slanem; prenajedanje s to hrano) in potem v motenem spancu. Pogosto se pritožujejo zaradi glavobola (večkrat na teden) in bolečin v trebuhu. Slednje lahko spremlja celo tesnobnost, slabost in bruhanje. Ti simptomi, kažejo raziskave, v povezavi s stresom dosežejo vrhunec pri otrocih med 7 in 9 letom. Otroka pa utegne boleti trebuh zaradi stresnega prenajedanja.


Stres pri otrocih

Ko se torej otrok začne drugače obnašati, ne pripisujte tega samo porednosti. Zadaj se morda skriva še kaj več. Do stresa pri otrocih prihaja zaradi vsega, kar je neznano. Otroci najdejo v uteho v znanih stvareh. Svoj dom spremenimo v zatočišče. Naj bo to kraj, kjer se otroci počutijo varne in sproščene. Pred njimi se ne prepirajmo in ne izgubljajmo živcev. Ohranjajmo družinsko rutino, kot so skupna večerja ali ogled filma. S tem krepimo družinske vezi.

Bodite ves čas v stiku z ljudmi, s katerimi otrok preživlja del dneva, recimo z učitelji, ki vas bodo opozarjali na morebitne vedenjske spremembe. Če nikakor noče v šolo, ugotovite, kdo ali kaj mu tam povzroča stres.

Ton in izbira besed

Močenje postelje po daljšem obdobju, ko je bil otrok vso noč suh, je lahko alarmanten znak spolne zlorabe, znak travme, vnetja urinalnega trakta ali spolno prenosljive bolezni. A naj vas to vseeno ne prestraši preveč: otroci po petem letu kar pogosto lulajo v posteljo, a ne vedno zaradi psiholoških težava. Medtem ko stres ni primaren razlog močenja postelje, raziskave kažejo, da ima okoli 60 odstotkov otrok, ki se v spanju polula, vsaj eno težavo, povezano z duševnim zdravjem, na primer tesnobnost, panično motnjo, fobijo pred šolo, ločitveno anksioznost. Stres lahko močenje postelje še poslabša in otrok se lahko polula celo podnevi.


Otroku pozorno prisluhnimo. Brez obsojanja. Tako boste ugotovili, kdaj ima srečne in kdaj žalostne trenutke. Opazite, kako otroci govorijo in kako se spremenita ton glasu in uporaba besed, ko so pod stresom. Kar naravnost vam tega ne bodo povedali, lahko pa bodo večkrat izrekli besede jezen, prestrašen, žalosten, ali potožili, da niso dovolj dobri, da jih nihče ne mara in podobno. Pomagajte otroku zgraditi samozavest.

Znaki, da so otroci pod stresom, so lahko še: mežikanje, stiskanje pesti, oblizovanje ustnic, odkašljevanje, škripanje z zobmi.

Komentiraj

Ne zamudite zanimivih vsebin: